»Gledališče je prostor žive prisotnosti, tam se oplajamo s sočutjem in se oborožimo zoper brezbrižnost. V tem svetu ne moreš obstajati, ne gre za nek privilegij, ampak za osnovno hrano človeka.«
»Če pojde tako dalje, bo treba hodit poslušat Cankarja k Šentjakobčanom. V ljubljanski Drami ga itak ne moremo več slišati, ker ga tam ni.«
»Dostikrat se gledališče v javnem prostoru gleda kot nekaj, kar ni tako resno, zato se verjetno tudi ne jemlje tako resno. Pogosto so predstave zunaj, na ulici in trgih zabavne, komične, dostikrat lahko izpade, da ni veliko znanja za njimi in veščin, ampak da gre samo za lahkotno zabavo, obenem pa se na ulici zgodi marsikaj, tudi resne, družbenokritične predstave.«
»Kako jih država bolj ne financira, kot financira.«
»Gledališče ne moreš poučevati, lahko pa se ga naučiš.«
»Gledališče ne bo umrlo, dokler bo človek. To je duhovna hrana, ki jo človek potrebuje.«
»Otrokom gledališče ni le v zabavo, ampak jim v tem divjem času predstavlja nujo.«
»Sedeti štiri ure na neudobnem stolu – tega ne zmorem več. Že samo to po mojem mnenju uniči teater.«
»Ta lokalizacija je ključna za gledališče, ker lahko umeščamo stvari, čeprav se morda ne zdijo resnične. V gledališču se večkrat počutimo ali pa prevladuje mišljenje, da se igramo, jaz pa bi rada poudarila, da je vse popolnoma zares.«
»V bistvu je to tvoj avtorski projekt in ne projekt nas vseh.«
»Resnica ne bo ostala skrita, ne glede na to, kaj naredijo. Obstaja dovolj videodokazov in pričanj preživelih ter očividcev.«
Kliknite povezavo za prikaz izjav v želenem obdobju